Kazalniki ILO za prisilno delo po EUFLR
Uredba svojo opredelitev prisilnega dela jemlje iz Konvencije ILO št. 29. Smernice Komisije svoj besednjak tveganja jemljejo iz enajstih kazalnikov ILO, enako pa velja za platformo.
Kazalniki so zloraba ranljivosti, prevara, omejevanje gibanja, izolacija, fizično in spolno nasilje, ustrahovanje in grožnje, zadrževanje osebnih dokumentov, zadrževanje plač, dolžniško suženjstvo, izkoriščevalski delovni in bivalni pogoji ter prekomerno nadurno delo. Noben sam po sebi ne dokaže prisilnega dela; ILO pravi, da je treba iskati njihov vzorec, smernice pa ta pristop privzamejo za korak prepoznavanja tveganja v svojem prostovoljnem okviru. V platformi vsako vprašanje dobavitelju poimenuje kazalnik, ki ga preverja, in dokazilo, ki ga razreši — evidenco stroškov zaposlovanja za dolžniško suženjstvo, politiko hrambe dokumentov in popis omaric za zadrževanje osebnih dokumentov, izpisek obračuna plač za zadrževanje plač. Vsak zadetek presejanja je označen z enim od njih, tako da število po kazalniku med vsemi dobavitelji pokaže vzorec, preden je viden posamezen primer. Ocena dokazila pa sledi smernicam: zagotovilo, da se stroški ne zaračunavajo, je 'zatrjevano'; evidenca je 'preverjeno'.