Za koga velja uredba EU o prisilnem delu?
Prepoved zavezuje vsak gospodarski subjekt, ki daje izdelek na trg Unije, omogoča njegovo dostopnost na njem ali ga izvaža. Ni izjeme za mala in srednja podjetja, ni izvzetja po sektorjih in ni praga glede vrednosti ali obsega.
Uvozniki v EU in lastniki blagovnih znamk so prvi na vrsti: izdelek je na trgu pod njihovim imenom, in če je domnevno prisilno delo v tretji državi, bo vodilni pristojni organ Evropska komisija. Distributerje in trgovce na drobno zajame 'omogočanje dostopnosti', objavljena odločba o izdelku, ki ga prodajajo, pa jih zavezuje od dneva začetka njene uporabe, ne glede na to, kdo ga je uvozil. Vključeni so tudi spletni prodajalci in prodaja na daljavo, usmerjena k potrošnikom v EU, odredbe o umiku pa segajo tudi na spletne vmesnike. Izdelovalec zunaj EU ni naslovnik prepovedi, so pa njegovi izdelki zajeti v trenutku, ko jih kdor koli da na trg — zato njegovi obrati, njegovi dobavitelji in njegove evidence sestavljajo dokazni spis njegove stranke v EU. Smernice obljubljajo sorazmernost pri izvrševanju in namensko podporo za MSP; sama prepoved pa je enaka za vse.