EUFLR proti UFLPA: kako se prepoved EU razlikuje od ameriške
Podjetja, ki že odgovarjajo ameriškemu zakonu o preprečevanju prisilnega dela Ujgurov, pogosto domnevajo, da uredba EU deluje enako. Ne deluje, razlika pa odloča, katera dokazila potrebujete in kdaj.
UFLPA ustvarja izpodbojno domnevo: za blago, proizvedeno v celoti ali delno v poimenovani regiji ali s strani uvrščenega subjekta, se domneva, da je izdelano s prisilnim delom, in je zadržano na ameriški meji, razen če uvoznik z jasnimi in prepričljivimi dokazili dokaže nasprotno. Uredba EU ne ustvarja nobene domneve in ne poimenuje nobene regije. Velja za prisilno delo kjer koli, tudi znotraj EU, in deluje prek zadeve: izbire, temelječe na tveganju, predhodne faze z zahtevo za informacije v 30 delovnih dneh, preiskave in objavljene odločbe v devetih mesecih, ki nato zavezuje vsak subjekt, ki daje izdelek na trg. Carina ukrepa po odločbah, ne po izvoru. Dokazila, ki izpodbijejo zadržanje po UFLPA — veriga skrbništva do surovine — so večinoma prav to, kar bo zahtevala zahteva EU, zato je spis za UFLPA dober začetek; manjka mu zanimanje EU za to, kaj ste storili, preden vas je kdo vprašal, in splošna uporaba odločb drugih subjektov.